Čeprav sem se s slikanjem začela ukvarjati razmeroma pozno, so bile povezave z umetnostjo vzpostavljene že v mojem zgodnjem otroštvu. Živela sem namreč v neposredni bližini Narodne galerije v Ljubljani (kjer sem tudi rojena) in jo s starši, ali kako drugače, večkrat obiskovala. Podobe, ki sem jih opazovala na platnih, so me očarale in navdihnile moj domišljijski svet, ob tem pa občudujoče in s strahospoštovanjem razmišljala o ljudeh, ki so si upali svoje zgodbe povedati na magičen način.

Kljub drugačnim željam sem za začetek svoje poklicne poti izbrala predšolsko vzgojo. V šestindvajsetih letih opravljanja odgovornega in izjemno pomembnega dela vzgojiteljice mi izzivov vsekakor ni primanjkovalo. Ko so se določeni dogodki prepletli, je prišel čas, da se spopadem z notranjimi strahovi in se podam na to dolgo želeno, slikarsko pot.

Umetnost razumem kot strast, čarobnost in možnost za ustvarjalnost. Omogoča mi vzpostavljanje dialoga s samo seboj in/ali širšim družbenim okoljem. Predstavlja jezik, s katerim se lahko izražam in mi daje glas, ki najde poslušalca. Likovni svet je čudovita meditacija in terapija na poti do svetlobe, do sebe.

Svoja dela sem že večkrat predstavila javnosti, tako na samostojnih kot skupinskih razstavah. Redno se udeležujem likovnih dogodkov v Sloveniji (Ex tempore Ptuj, Ex tempore Bled, Grafo:skop Maribor, Nova preteklost Slovenska Bistrica) in tujini (projekt The art beneath Portugalska, projekt Self-portrait drawing Južna Koreja).

Sem članica več društev in mentorica kolegom amaterjem. Ustvarjam v različnih likovnih tehnikah, vendar je največ mojih del narejenih v akrilni in oljni tehniki.